top of page
Search
  • Bojan

Začetek konca

najine poti, saj sva se danes začela vračati proti jugu!


Verjetno so pozorni bralci že dojeli, da danes za tipkovnico ne sedi mojstrica tipkane besede Barbara. Sinoči je zelo slabo spala, oziroma po njenih besedah sploh ni zatisnila očesa. Domnevam sicer, da nisem edini, ki domneva, da je vsaj malo pretiravala. Vseeno pa je izčrpana in že leži na postelji v bednem hotelu na poti. Pa saj je sobica bila tudi zelo poceni za norveške razmere - le 140 € za eno noč. Pa še eno vtičnico so nama namenili za polnjenje avtomobila. Nekaj se bo pa nabralo čez noč.


Pa pojdimo od začetka! Začetek je pa Lauvsnes v okrožju Flatanger v srednji Norveški. Komplicirano? Da, tudi zame, sedaj šele vem, kje sem bil zadnje tri dni.


Vožnja do Trondheima je potekala po že videnih cestah v že videne vremenu: oblačno z dežjem! Glavna zanimivost je bila bencinska postaja, kjer sva se ustavila za praznjenje! Ne, nisem se zmotil, praznila sva mehurje. Užival sem v pogledu na bencinsko črpalko, kjer so odstranili dve postaji za točenje goriva in na njuno mesto postavili dva dvojna ultra hitra polnilca.


Kmalu za Trondheimom sva zavila s ceste proti Oslu in se obrnila proti obali razbrazdani s fjordi. Cesta se je dvignila malo višje v hribe, v kotanjah nedaleč stran je še ležal sneg. Tudi postaja za kavo je bila vsa v stilu okolice.


Kmalu za tem sva se spustila na nivo morja in ob tem me je prešinil spomin na potovanje po Jadranski magistrali. Občasno ob morju, občasno malce stran, včasih visoko v pečinah. Za razliko od Magistrale, kjer so na stojnicah ob cesti lubenice, so tukaj jagode. Pa škržatov nisva slišala. Pa morje je malo drugačne barve.



Dvakrat sva morala prečkati fjord, širok okoli 10 kilometrov. Za reševanje teh problemov imajo Norvežani trajekte. Vozijo vsakih 20 minut, odhodi so točni na minuto. Vstop na trajekt je brez vsake kontrole, enostavno se zapelješ nanj. Kamera prebere registrsko tablico in bremeni Epass24 račun, ki ga moreš odpreti in seveda povezati s kreditno kartico. Vožnja traja okoli 20 minut, v potniškem delu je šank s prehrambnimi izdelki in pijačo - postrežbe pa od nikoder. Malo sva gledala domorodce, kako pridejo do osvežila in ugotovila sledeče: vzameš kar si pač oči zaželijo, potem pa poiščeš plačilni terminal, skeniraš kar si "kupil" in prisloniš kreditno kartico. Očitno nihče ne pomisli na to, kar sem - kot pripadnik severnobalkanskega naroda - za trenutek pomislil tudi sam. Ne, to pa ne! Barbara je prislonila bančno kartico in v mojem žepu je naredilo "pip". Lahko je s tujim.... po koprivah mlatit!


Po poti sem štel nasproti vozeče avtomobile in ugotovil, da jih je od 100, 32 zagotovo električnih, pa še vsaj 8 je bilo takih, ki jih ne poznam. Norveška je očitno poskusni poligon tudi za raznorazne kitajske EV manufakture.


Jutri naju čaka podobna tura med fjordi in menda celo s kakšnim gorskim prelazom.

Prepričan sem, da se bo glavna blogarica misije Skandinavija nocoj bolje naspala in boste jutri dobili pravopisno in dramaturško bolj kvalitetno pisanje!

44 views2 comments

Recent Posts

See All
bottom of page