NA OTOK RÜGEN
Še sva v Chemnitzu. Ob 8.00 bo zajtrk, midva pa že pred šesto strašiva po motelu. Nekako bo treba zapolniti vmesni čas, zato se razgledava po bližnji okolici. Strašljiva sobotna tišina praznih ulic (zakaj že?). Levo in desno zevajo zapuščine nikoli zaključene preteklosti...
K motelu sodita tudi dva bivalna stolpa. Zamisel je dobra, prostor izkoriščen, kako pa v tem bivaš, pa ne veva. Motela ni franšiza kakega ZDA-jevca, temveč je v celoti zamisel nemškega lastnika, ki jo namerava širiti po pokrajini s franšizami. Zaljubljen v 50`s pač.
Znamenita "vodna" stolpa z dvema nadstropjema za 2 nastanitvi.
Končno zajtrk.
Obilen, nasiten in okusen.
Pony je tudi sit in že naju pelje po cestah do postanka v kraju Schwanebeck (predmestje Berlina), kjer se konjiček polni, midva pa zagledava Holland Park. Še en gigantski nakupovalc al kaj? Razen čudovitega cvetja, ki je naprodaj, se naenkrat odpre noro dobra dežela igral za otroke, res le za otroke, čeprav...
... midva, večna otroka upava, da Bojan le pride na tobogan. Žal ni šlo.
Naša dva lumpka (Tinkara in Jaša) bi tukaj uživala. Starši otroke pustijo na pašo in se brez skrbi prepustijo klepetu. Babice pa rade obudimo kak spomin na ležanje na slami (Predin).
Hopaaa, bo? Mali nad mano me je malo čudno gledal, najbrž mu ni bilo prav. Sem odnehala.
Želodca sta začela opozarjat na praznino. Ogromna samopostrežna restavracija je ponujala raznovrstno hrano, čeprav je sprva kazalo le na fast food varianto. Juha, juhuhu!
Pa šnicl kot se šika, pa krompir z zelenjavo.... Ni sicer kot v Mihovi Mal`ci mimogrede, je bilo pa za lakotnika dovolj okusno.
Potem pa do naslednjega počivališča cesta kot cesta. Tam pa sva si pošteno pretegnila mišice, se sprehodila in tudi mojim tri(cepcem)cepsom nisem prizanesla. So kar zaboleli. Ohlapne zavese že predolgo visijo z mojih nadlakti.
Nadaljujeva do naslednje polnilnice, kjer doživiva pravo predstavo. Za to si pa vzame Bojan več prostora v Forumu.
Sem mu že večkrat rekla, naj odpre svetovalnico za EV Telebane!
Po 300km se znajdeva na mostu, ki povezuje kopno z otokom Rügnom. Presenečena ugotavljava, da ima kar kaj skupnega z otokom Fynn (Danska), na katerem sva bila pred štirimi leti z Bemfijem (BMW i3), najinem prvem E-potovanju, ki pa ga žal nisva spravila v popotniško blog obliko. Skratka otok, značilna baltska pokrajina.
V enem od številnih majhnih krajev najprej v EDEKI kupiva vodo in nekaj za prigriznit, nato pa do nastavitvenega penziona Rethäuser auf Rügen V Middelhagenu.
Zdaj sva tu in jutri kaj več o tu.