Geilo

Manjši turistični kraj na poti vračanja.

Pravkar je Bojan ugotovil, da laptop ne dela več, se ne odziva, je obnemel, je mrknil, je... Tako zdaj pišem na tablici, je kar nerodno, saj ni tako pregledna. Se potrudim.

Fotografij bo manj, jih pa kasneje naloživa, ko bo lt deloval.

Sediva v predzadnjem prenočišču na Norveškem in poskušava strniti kar največ vtisov o današnji posebno dolgi poti. Pa ne kilometrsko dolgi, čas sva dodobra izkoristila. V hotelu sva pojedla običajen zajtrk. Nato pa pri 14°C na cesto. Najprej se je vila in obšla številne fjorde, s prečudovito floro, ki kljub oblakom in dežju ni izgubila svojega čara. V tem predelu pokrajine ne srečujeva veliko vozil, le tu n tam kak nasproti vozeči.

Bolj ko sva prihajala v notranjost in se poslavljala od fjordov, bolj gorata je postajala pokrajina. Začela je spominjati na dolino Soče. Vendar je takih Soč tukaj veliko več in dolin in jezer in jezerc in slapov, čarobno in navdihujoče.

Vendar se tukaj neha prometna idila na cesti. Vozil in turistov je vedno več, kar kaže na to, da je cesta turistična transverzala, ki povezuje števila naselja, kampe in večja turistična središča. Tako sva se ustavila na eni taki točki med Oslom in Bergnom, kjer se je trlo turistov, en Troll...

...in ena trola.

Nadaljujeva v zmernem tempu že skoraj zaspane vožnje, ko Bojan zavije na stransko cesto v kraj Lesja. Ponaša se z ruralnim muzejem na prostem in zpominja na naš Rogatec. Vstopiva. V kleti so razstavljeni prazgodovinski predmeti pred 10.000-12.000 leti živečih prvotnih prebivalcev tega področja. Potem so odkrili 1300 let staro smučko, edino in najstarejšo na Norveškem, ki je bila pod ledom dobro ohranjena, dokler ni s taljenjem ledu delno strohnela.

Na zunanjem delu raztave pa zva se srečevala z objektii, ki predstavljajo nekdanje živlejnje kmetov. Bili so nizki in po uporabnosti in namenu v marsičem podobni našim. Vsi so leseni in imajo poraščene strehe z mahom in travo.

Na vrhu nad vasico je zanimiva lesena cerkev obdana z grobovi starega pokopališča. Žal je velika večina fotografij v Bojanovem fotoaparatu in se jih ne da prenesti na tablice in telefone. Spominske kartice se ne da vtaknit nikamor drugam kot v laptop.😥

Peljeva do visoke planote, ki se na 1389m odpre v soncu, 24°C in je posuta z velikimi kamni in skalami, ki štrlijo iz trave in so ostanki ledenikov.

Do jutri upava na več fotografij, če jih Bojanu uspe kaj prenesti.

Naslov sem popravila, ker ni ustrezal vsebini. Sonja ne skrbi, vračava se naslednji konec tedna. Do takrat bo pa menda "že" 30°C.