ALSEN

https://www.wangen.se/in-english/ Wången

Začenjam s to spletno stranjo, da dobite občutek, kje se nahajava. Ker se še ni nič takega ne dogaja, tudi ni kaj posebnega pisati. Bojan je v forum že dodal zapis o poti in vožnji, jaz pa le to, da je vetrovno, mrzlo 7-10st. največ in prši. Obiskala sva okolico jezera Alsensjön na mestih polnjenja avta in še dobro, da sem se oblekla kot je treba, ker bi me sicer odpihnilo. Nekaj utrinkov s sprehodov.

Kaj več pa jutri.

No tako. Je že danes.

Spala sva kot ubita, kar pa si za prihajajočo noč ne upam trditi. Pa lepo po vrsti. Zjutraj se odpraviva pred zajtrkom še na vetrovni pohod do središča s cerkvijo, ki jo seveda spremlja nekaj duš z bližnjega pokopališča. Vse skupaj je nedaleč stran od jezera in pokrajina je kljub kislemu vremenu čarobna. Značilnost grobov je v skromnih, kamnitih nagrobnikih in točno odmerjenem prostorčku za kak šopek oz. posajeno rožo. Sveč NI! Že od nekdaj osveščen narod, ni kaj. Prav tako ni dovoljena nagrobna plošča.

No, potem pa lepo počasi do 9.00 prideva v jedilnico, ki je bila prazna. Ups, sva prezgodnja? Iz kuhinje pride vodja kuhinje in nama reče, da sva zajtrk zamudila. Halooo?? V sobi in pred sobo v najinem delu prenočišč piše, da je zajtrk v soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00??!! In kot zgledna točneža, prideva zelo točno. Ženska se prime za glavo in se globoko opraviči, v trenutku prinese vse dobrote na mizo in naju naroči na večerjo med 16.00 in 17.00. Čas, ki sva mu sledila velja za študente, ki se tu izobražujejo med letom (če preberete kje sva, boste vedeli), zdaj so pa počitnice in velja tedenski termin. Šefica še spomni, da bo danes tu poroka, da pa seveda večerja BO.

In tako se odpraviva nabirat korake/kilometrčke v Östersund, za katerega Bojan ve, da je svetovno znano središče biatlonskih tekmovanj. Vse kar vem o nordijskem v tem trenutku in v tem delu Evrope je nordijska hoja, ki jo zagotovo obvladava kot vsi tukajšnji prebivalci. Celo v šoping centrih vsi hodimo po nordijsko. Kakopak, saj smo tu gor ne? V glavnem, zadnja postaja Švedske, zadnja možnost nakupovanja nečesa švedskega. In sva prehodila svojega desettisočaka. Nazaj grede sva si vrečko napolnila še z nekaj hrane za jutrišnjo nastanitev na Norveškem. Potem pa nazaj v kočo. Bojan se je odločil napraviti še nekaj posnetkov okolice, kjer sva zdaj.

Nordijsko poziranje Najino prenočišče Sprejemnica z restavracijo

Prideva v jedilnico, kjer na stopnicah stojita mlada dva (ženin in nevesta) in se grejo nek del obreda. K nama pristopi uniformirana strežnica, ki naju ljubeznivo odslovi za 15 minut. No, pa počakajva. Zunaj 10st., najbolje bo kar v sobi . Nato prideva pravočasno in naju pogostijo z brezalkoholno penino in končno domačo predjedjo lokalne pridelave. Losova klobasa, jelenov karpačo, domači siri, kaviar z namazom v skodelici in kruh, ki spominja na palačinko. Pestro, okusno in nasitno. Sledila je lazanja, ki je imela namesto mesa paradižnikovo polnilo.

Naj se vam cediiiii..... Pokammmm......

Ko tako naphana z dobrotami le vstaneva od mize, nama pri vratih prijazno zaželijo lahko noč in povedo, da bo vso noč nad najino sobo finalni del poročnega slavja. Jeeeeej!(s cmokom v grlu). Šla sva še na večerni pohod do jezera in si ogledala dobršen del objektov, ki so na tem konjskem kraljestvu. Po moje poznajo naše kasače Slaviče iz Križevcev. Nisva spraševala.

Sonce! Ne moreva verjet! Takoj je bilo 12.st., jupiii! Še vedno pa hudo vetrovno, Zato sem si želela savne. In glej ga zlomka, prav tu je ena, na obali. Javna, ljudska, preprosta, vendar...

.....ima 13.st.

Ko tole pišem, na hodniku potekajo priprave na glavni poročni žur.

Upam, da bo muzka poslušljiva. Mogoče z Bojanom še zapleševa. Imava pa 3 baterije, za katere res ne veva, kdaj jih tukaj uporabiti? Do 22.45 je še svetlo namreč.